KAMNOLOM

Nastanek bazalta in bazaltnih tufov je v zvezi z najmlajšim vulkanskim delovanjem na Slovenskem in spada na mejo med spodnji in srednji pliocen. Pred približno 3 milijoni let je na območju vasi Grad bruhal vulkan. Z usedanjem in strjevanjem vulkanskega materiala so nastale plasti bazaltnega tufa in tufita. Ti dve sivorjavi kamnini sta lepo vidni v kamnolomu. Pri Gradu se nahaja tudi edino nahajališče peridotitnih nodul v Sloveniji, ki so jih včasih imenovali bombice. So ovalne in dosežejo velikost od 1 do nekaj cm. Glavni mineral je olivin, ki je rumenkasto svetlo zelene (olivne) barve in se nahaja v bazaltnem tufu. 

Pri Gradu je največje nahajališče tufov. Ti so večinoma plastoviti in se vlečejo bo levi strani Ledavskega potoka. Največjo širino do 1000 m dosežejo pri Popelščeku. Nekje tu je prihajal iz globine vulkanski material. Južno od Gradu je nahajališče neplastovitega tufa, še dve manjši nahajališči tufa sta severneje in JZ od Gradu. Tufi okrog Gradu so nastali pri plinskih erupcijah. Lijakasta graba severno od graščine pri Gradu naj bi bil eden izmed lijakov, ki so nastali pri plinskih erupcijah in bili zapolnjeni s tufi.

TUFI so sivorjavkasti, imajo brečasto teksturo in so polni votlinic. Ta sipek material, pepel, je ob izbruhu vulkana padel v vodo in se po določenem času sprijel v trdno kamnino – vulkanski tuf. Bazalt je kamnina črne ali zelo temne barve. Bazaltni izlivi predstavljajo zelo lahko, tekočo lavo. Bazalt sodi med mlajše predornine.

Bazaltni tufi pri Gradu so dober gradbeni material, ki se je v preteklosti uporabljal pri gradnji. Značilen je razpored tufskih nahajališč pri Gradu v smeri jug – sever. Morda poteka v tej smeri tektonska linija – prelom, ob katerem je prišlo do vulkanskih plinskih erupcij.

Kamnolom, ki se nahaja ob cesti Grad – Kuzma, je lep primer kamnoloma, v katerem so v preteklosti razstreljevali in trli kamen za gradbena dela. Kamnolom že več let ni v uporabi in je urejen za turistično ponudbo. Vključen je v niz ogledov naravnih in kulturnih danosti v občini Grad. V kamnolomu, katerega stena je visoka nad 15 m, se posebno pozimi zrcalijo vse barve mavrice na ledeniku, ki nastane ob curljanju vode čez rob kamnoloma.

Obiščite kamnolom in spoznajte vulkansko kamnino.

OLIVIN

Olivin je trdna raztopina dveh mineralov, forsterita (Mg2SiO4) in feyalita (Fe2SiO4). V njegovi zgradbi se lahko nadomeščata magnezij in železo in zato njegovo formulo zapišemo kot (Fe, Mg)2SiO4.

Olivin nastaja s kristalizacijo iz magme, ki je bogata z železom in magnezijem ter siromašna s kremenico (SiO2). Najbolj značilna barva olivina je zelena, se pa njegova barva spreminja glede na vsebnost železa in magnezija. Več je železa, bolj zelen je mineral olivin. Olivin nastaja globoko v Zemljinem plašču in pride na površje ob vulkanskih aktivnostih. Poiščite in spoznajte minerali olivin v kamnolomu.